POP ZGODBE

so osebne zgodbe predstavnikov posebnih skupin študentov/diplomantov Univerze v Novem mestu. Vabljeni k branju.

Celiakija je kronična in doživljenjska avtoimunska bolezen prebavil. Nastane kot posledica preobčutljivosti na gluten. To je beljakovina, ki jo najpogosteje najdemo v pšenici, ržu, ječmenu, piri in številnih drugih prehranskih izdelkih. Zaenkrat se še ne ve točno, zakaj pri nekaterih genetsko (HLA-DQ2 in HLA-DQ8) dovzetnih posameznikih pride do takega vnetnega odziva in zakaj pri nekaterih ne, potreben pa je sprožilni dejavnik. Včasih je to pomemben življenjski dogodek, na primer operacija, nosečnost, rojstvo otroka ali hud stres. Edina terapija je vseživljenjska brezglutenska dieta.

Med najpogostejše simptome celiakije uvrščamo:

• bolečine in krči v trebuhu,
• napenjanje in napihnjenost,
• neprestan občutek hude utrujenosti,
• zaprtost,
• pogosta driska,
• migrene in bolečine v glavi,
• poškodbe živčevja, npr. otopelost ali mravljinčast občutek v stopalih in rokah,
• bolečine v kosteh in sklepih,
• slabokrvnost (pomanjkanje železa v krvi).

Drugi pogosti simptomi so tudi nepojasnjena izguba teže, občutljivost, nihanja razpoloženja, depresija, srbeči izpuščaji ter druge spremembe na koži. Pri otrocih s celiakijo so najpogostejši bruhanje, kronična driska, napihnjen trebuh, slab apetit in preobčutljivost. Eden izmed razlogov za oteženo diagnozo je dejstvo, da se lahko simptomi pojavijo dneve ali šele tedne po zaužitju glutena. Poleg tega simptomi celiakije pogosto spominjajo na simptome drugih težav s prebavili. Celiakija prizadene približno 1 % bele populacije, predvideva pa se, da je prizadeto petkrat več ljudi, vendar bolezen ostaja nediagnosticirana.

Specifične osebne težave študenta (od ekonomskih, finančnih, stanovanjskih, socialnih, zdravstvenih, družinskih, partnerskih pa vse do psiholoških) lahko ovirajo študijsko pot. Na voljo je sicer bogata ponudba študentskega svetovanja in pomoči znotraj fakultete, univerze, v mreže organizacij, a najpomembneje je, da težav ne prikrivamo ne sebi in ne drugim.
Na ekonomsko prikrajšanost na primer vpliva nizek življenjski standard, nizek dohodek družine. Ob tem je marsikdaj tako, da si mladi ne morejo izbrati želenega študija, veliko teh, ki uresničujejo svojo študijsko pot pa ob izobraževanju tudi dela za preživetje. Situacija je toliko težja, če je potrebno služiti denar tako zase kot tudi za svojo družino. Mladi so v teh situacijah ob močni želji po kariernem napredku zelo obremenjeni.
Težave lahko izvirajo tudi iz geografskih ovir, ko se na študijsko pot podajo iz oddaljenih in/ali podeželskih območij. Pri tem veliko vlogo odigra (omejen) javni prevoz in (slaba) infrastruktura.
Nekatere ovire so bolj očitne od drugih, nekatere bolj osebne, druge manj. Kaj vse mora na primer tak študent na karierni poti prebroditi, si marsikdo ne zna predstavljati. Ob pojavu težav ima vsak na voljo dve možnosti: išče oziroma prosi za pomoč ali pa obupa in se sprijazni. Primer močne volje po osebnem napredku, kljub velikim osebnim težavam, si preberite TUKAJ.

Družina je edinstven temelj, pomemben za rast, razvoj in oblikovanje osebnosti vsakega posameznika. Čisto vsak član družine s svojim vedenjem oblikuje odnose in vsaka sprememba pri enem članu vpliva na vse ostale. Bistveno je, da družina ves čas vzdržuje notranje dinamično ravnovesje z zdravimi odnosi, kjer so prisotni ljubezen, spoštovanje in podpora.
Najbolj pomembna je družina za otroka in mladostnika, saj naj bi ga s svojo ljubeznijo varovala in postopno pripravljala na samostojno življenje. Naučila naj bi ga vsega potrebnega za življenje, med drugim tudi, kako premagovati razvojne težave, iskati rešitve, se pogajati in celo prepirati. Vsaka družina pa ima svojo zgodbo, svoje vzpone in padce. Pojavijo se lahko različne težave, male in velike, naj si bodo to konflikti med starši in otroki, težave z odvisnostmi, finančne težave, težave pri vzgoji otrok ali druge osebne težave posameznih družinskih članov (v mentalnem zdravju, depresija, anksioznost, panični napadi). Pri razreševanju vsega tega ima veliko vlogo pogovor med družinskimi člani. Ključno je prepoznavanje problemov in iskanje načinov za njihovo reševanje, da se zagotovi boljše življenje za vse, ki jih prizadevajo.

Preberite si OSEBNO ZGODBO. 

Mladi so danes na trgu dela še posebej izpostavljena skupina. Sprva, da zaposlitev najdejo, ta je velikokrat za določen čas, nato pa morajo svoje znanje še uveljaviti. Zaposlitvena situacija mladih v današnjem času bistveno vpliva tudi na odločitev načrtovanja družine. Kdaj je pravi čas? Kaj postaviti na prvo mesto in kako se uskladiti? Vabljeni k branju zanimive ZGODBE.

»Imaš osebno zgodbo, ki si jo pripravljen/a deliti?«

»Meniš, da bi tvoja zgodba pripomogla k razrešitvi težav nekoga, ki svoj problem zadržuje v sebi?«

Vabljen/a k sodelovanju. Piši ali pokliči na 07/ 39 30 025, da se dogovorimo za termin.

Zgodba je lahko objavljena kot:

• video vsebina,
• zvočni zapis ali
• v pisni obliki (anonimno).